Tako kot je ustvarjalec oddaje Vince Gilligan prišel na idejo in premeteno poskrbel, da naslov Breaking Bad pomeni veliko več, kot se zdi na prvi pogled, ima tudi No Country For Old Me n za svojim skrivnostnim naslovom globljo zgodbo. Nemogoče je zaobiti dejstvo, da je film nasilen, vendar ga obdaja žalostna resnica.
Le nekaj filmskih ustvarjalcev, ki delajo v Hollywoodu, si deli več medsebojnega spoštovanja med kolegi, kritiki in splošnimi gledalci kot Joel in Ethan Coen. Ikonična brata filmska ustvarjalca sta dejansko predstavila vse žanre pod soncem in redko delata isto ozemlje od enega dela do drugega. Njihov najlepši čas je prišel leta 2007, ko so priredili neo-noir triler Cormaca McCarthyja No Country For Old Men.
O čem govori film?
Izjemen krimič, ki je prejel oskarja za najboljši film, je priredba istoimenskega romana ameriškega pisatelja Cormaca MacCarthyja. Gledalce popelje na mejo med Teksasom in Mehiko, ko navaden človek, Llewelyn Moss (Josh Brolin), v zapuščenem kombiju, obkroženem z okrvavljenimi trupli, naleti na več kot dva milijona dolarjev. In ko vzame denar, ne ve, do česa bo to pripeljalo.
Llewelyn je sprožil verižno reakcijo nezaslišanega nasilja, ki je šerifu Edu Tomu Bellu, ki ga igra igralec Tommy Lee Jones, ostareli moški, ki se že leta trudi za preproste "slabe fante", ne bo uspelo zadržati. Osnovna tema filma vključuje zgodbo šerifa Bella. On je starec, ki živi v državi, ki postaja vse manj varna. Ko se svet spreminja in preoblikuje v kraj, ki ga ne more prepoznati in še manj razumeti, postane zastarela relikvija, kot nalašč za naslov No Country For Old Men.
Kaj pa je žalostna resnica o naslovu?
Očitno je naslov filma izhajal iz pesmi Williama Butlerja Yeatsa Sailing to Byzantium. Prva vrstica skladbe vključuje stavek: "To ni država za starce." Pesem bralcem sporoča, da je »tista dežela« kraj za mlade in lepe ljudi, ki še vedno znajo ceniti naravo in ljubezen v vsej svoji strasti. Pesem se glasi, Nasprotno pa piše, da je Bizanc pravo mesto za stare, nekje, kjer lahko svoja telesa spremenijo v estetski objekt, kar dobesedno pomeni, da bodo postali umetnine in ne telesa. Tematsko spremlja bližajočo se smrt starejšega moškega in tisto, o čemer razmišlja, da ga čaka v posmrtnem življenju. Zgodba šerifa Bella je skoraj enaka.
V filmu starec šerif Ed Tom Bell ugotovi, da ni več pripravljen za soočanje z vso grozo in nasiljem, s katerima se sooča kot policist. Šerif Bell se upokoji, ko spozna, da so zaradi ogromnosti zločinov, ki so jih zagrešili Anton Chigurh (Javier Bardem) in mamilarski karteli, kariera v organih kazenskega pregona "ni država za starce."
Kot pravi njegov še starejši prijatelj Ellis: "Ta država je huda do ljudi." Potem ko se Ed upokoji iz organov pregona, je njegovo življenje precej dolgočasno in brezciljno – a tako pač je. V resnici morda ni ravno država za starce, a je edina, ki jo imajo. V Bizanc ni plovbe in vsekakor lahko vse, kar lahko storimo, je, da rečemo z Edovimi besedami: »V redu. Jaz bom del tega sveta.”
Kaj si mislita brata Coen o naslovu?
Priznana filmska ustvarjalca sta izkoristila priložnost in spregovorila o skrivnostnem naslovu filma. Joel Coen je dejal: "Naslov to dobro prevede: del zgodbe je o Bellovih pogledih na svet, njegovem pogledu na minevanje časa, na staranje, na stvari, ki se spreminjajo."
Njegov brat Ethan je dodal: »Mislim, da je zato knjiga postavljena v leto 1980 in ne dejansko danes. Dogodki se odvijajo točno v času, ko je preprodaja mamil čez ameriško-mehiško mejo res postala zelo prisotna, kar daje šerifu razlog za razmišljanje.”
Kot skoraj vse v filmu, brata Coen želita, da gledalci vedo, da je edina stvar, ki bo osmislila naša življenja, tisto, v kar se odločimo verjeti.
