Rusija je znana po operi, baletu in literaturi. Niso pa ravno znani po svojih sitcomih. V nasprotju z Britanci in Američani Rusi do leta 2004 nikoli niso bili nagnjeni k situacijskim komedijam. Medtem ko so na televiziji imeli nekaj uspešnih komedij skečev in improviziranih komedij, tiste po scenariju nikoli niso našle poti v domove skoraj vsakega državljana v državi. Vendar pa se je glede na fascinanten članek revije MEL to spremenilo, ko je Rusija pridobila pravice za Varuško in jo predelala v My Fair Nanny, alias Moya Prekrasnaya Nyanya.
Po uspehu serije so producenti poskušali najti drugo ameriško komedijo, ki bi jo razvili za rusko občinstvo. Na koncu so izbrali nenavadno uspešen Married With Children. Čeprav ni pomanjkanja precenjenih sitcomov, Poročena z otroki ni bila to. Čeprav je bila prava uspešnica v ZDA, ko so jo predvajali med letoma 1987 in 1997, in kasneje v ponovitvah zaradi sindiciranja, je postala še večja uspešnica v Rusiji. Tukaj je pravi razlog, zakaj je bil Married With Children izbran za priredbo za rusko občinstvo in kako velik je postal …
Zakaj je bil poročen z otroki izbran za Rusijo namesto prijateljev
Moja poštena varuška je bila velika uspešnica in prva ruska komedija vseh časov. To je trajalo do leta 2006, ko so predvajali Schastlivy Vmeste (v angleščini znano kot Happy Together). Oddaja je bila skoraj identična FOX-ovi Married With Children v vseh oblikah in oblikah. Čeprav so bile nekatere šale iz oddaje spremenjene, da bi bolje ustrezale ruskim občutkom, njihov smisel za humor in imena likov pa so bili spremenjeni, je v veliki meri ostalo enako.
"Približno leta 2004 je Sony Pictures Television International začela poslovati v Rusiji. Prva stvar, ki so jo licencirali, je bil sitcom The Nanny, nato so licencirali kolumbijsko telenovelo, ki je bila zelo priljubljena [Yo Soy Betty, La Fea, ki je bila prilagojena Ugly Betty v Ameriki],« Dmitry Troitskiy, nekdanji glavni izvršni producent serije Mreža TNT v Rusiji je za revijo MEL povedala: "To je bilo za konkurenčno mrežo naši, zato smo pomislili, 'Kaj nam še lahko ponudi klasična ameriška televizija?' Izbira je bila očitna: poročena … z otroki."
Čeprav Married Wirth Children ni največji sitcom v ameriški zgodovini, so se mu ruski producenti najbolj želeli prilagoditi. Čeprav bi mnogi mislili, da bi bili Seinfeld, Friends ali Cheers njihova prva izbira, so se izkazale za preveč specifične za ameriško kulturo.
"Bile so druge možnosti, na primer Cheers in Friends, vendar je to zelo težko ponoviti [v Rusiji]. Cheers govori o barski kulturi, ki je zelo ameriška kultura. Življenjski slogi v Friends se zelo razlikujejo od ruskih lifestyles, But Married… with Children govori o družini – disfunkcionalni družini – zato smo pomislili, 'Zakaj ne bi poskusili?'« je pojasnil Dmitry.
Poleg tega je bilo več kot 250 epizod Poročenih z otroki, ki so jih Rusi prilagodili svojemu občinstvu. To je ogromno epizod, zato ni čudno, zakaj je bil Ed O'Neil toliko plačan za igranje Ala Bundyja. Takrat ruski producenti niso sprejeli oddaje z manj epizodami kot 100. Med ogromno količino epizod in prevedljivostjo Married With Children se je oddaja odlično prilegala.
Uspeh Rusov, poročenih z otroki
Čeprav je Rusija zaradi svoje bogate gledališke kulture polna odličnih igralcev, so jim sitcomi tuji. Zato so potrebovali ameriško pomoč, ko so ga poskušali spraviti v življenje. Prejeli so veliko pomoč Sonyja, ki je v oddaji odrezal del. Čeprav bi to lahko bila za njih igra na srečo, se je na koncu obrestovalo.
Čeprav so spremenili številne šale, da bi ustrezale ruskemu občinstvu, sta splošen občutek in karakterizacija ostala enaka. Najeli so tudi skupino resnično spektakularnih igralcev, ki bi se lahko resnično povezali z modrim občinstvom. Medtem ko je Happy Together potreboval minuto, da je pritegnil občinstvo, je kmalu postal absolutna mega uspešnica. Tako zelo, da je predstava po dolžini presegla svojo ameriško predhodnico. Zato so morali od začetka napisati več kot sto epizod za oddajo.
Happy Together je bil tudi velik finančni uspeh in igralska zasedba je postala znana. Tako zelo, da je moški, ki je igral Geno Bukina, rusko različico Ala Bundyja, dobil kip v naravni velikosti v mestu, kjer je bila predstava. Uspeh oddaje je navdihnil tudi ruske pisce komedij, da so posneli lastne sitcome, kar je odprlo vrata povsem novi televizijski industriji v državi.
