Anya Taylor-Joy je močno zaslovela z nastopom v priljubljeni Netflixovi seriji The Queen's Gambit leta 2020. Oboževalci po vsem svetu so bili navdušeni nad njenimi šahovskimi spletkami lik Beth, zelo vplivna pa je bila tudi moda v seriji. Druge njene velike uspešnice so Emma, Last Night in Soho in The Witch. Z veliko slavo pa pride tudi velika odgovornost in Anna je odkrito povedala o pritiskih, ki jih je čutila kot igralka visokega profila.
Tukaj je Anya povedala o pritiskih slave v svoji karieri.
8 Anya Taylor-Joy je mislila, da je res zamočila v svojem prvem filmu
Anya je zdaj izkušena igralka, a ko je izšel njen prvi film Čarovnica, je bila res živčna, ker je slabo opravila svoje delo!
Na premieri, ko se je prvič videla na velikem platnu, je Taylor-Joy povedala, da ji je postalo celo telo hladno: »Počutila sem se, kot da bi vse razočarala,« je povedala za Vanity Fair. »Bila sem prestrašen, da ne bom nikoli več delal.”
7 Anya Taylor-Joy gleda na svoje življenje kot na video igrico
Anya gleda na svoje življenje na presenetljiv način - kot v videoigri! Igralka Emma pravi, da je vsako leto "kot drugačna raven video igre."
Z vsako novo stopnjo si je morala zastavljati vprašanja: »Kakšna so pravila? Kako komuniciram s svojim prostorom?«
Najbolj zastrašujoča raven doslej se je začela z Emmo. »Pred snemanjem sem pravkar doživela uničujoč razhod, ki je bil izziv za vse. Bil sem preprosto neverjetno negotov in zelo, zelo nevaren v svoji koži.«
6 Anya Taylor-Joy ni na terapiji, vendar porabi veliko časa za samorefleksijo
Terapija je čudovita in mnogim ljudem pomaga pri soočanju s težavami. Anji je terapija v preteklosti koristila, vendar meni, da je v tem trenutku sposobna samostojno razmisliti o svoji situaciji:
»Zadnja štiri leta nisem bil na nobeni terapiji, a govoriš z nekom, ki porabi veliko časa za seciranje svojih misli. Sem na točki, ko je, v redu, veš, kako se soočaš s tem, samo sedeti moraš s tem in ugotoviti, dokler ne postane smiselno.«
5 Anya Taylor-Joy rada ohranja resničnost
Anya je rada trdno na tleh in verjame, da je to skrivnost ne le ohranjanja njenega duševnega zdravja, temveč tudi ustvarjanja pristnih nastopov, tako da se drži tega, kako je biti redna oseba:
»Imeti moraš povezavo z resničnim življenjem. Če nimaš pravega srca in pravega kraja čustev, od koder prihajaš, kako za vraga boš dal življenje liku?«
4 Anya Taylor-Joy je imela napad panike na snemanju 'Emma'
Stvari so prišle na vrsto med delom na enem njenih najboljših filmov doslej: Emma.
"Postavljam si velik pritisk," je pojasnila Taylor Joy, "in nekega dne sem imela napad panike na snemanju (med Emmo) samo zato, ker so ure res intenzivne in sem v vsakem posameznem prizoru in poskušal sem se naučiti vseh teh različnih veščin med snemanjem. Imel sem napad panike in moja takojšnja reakcija je bila: "Zamočil sem!"
3 Na srečo je bila obkrožena z ljudmi, ki so ji lahko pomagali
Kolegi, ki so jo podpirali, so ji pomagali, da se je prebila: "In ljubezen, ki sem jo prejela od vseh na tem snemanju, je pomenila, da sem bila na tleh samo pol ure, a pol ure je zame kot: "Zamujala sem snemanje pol ure!« Vsi so bili tako prijazni do mene in rekli so si: "Super ti gre in to je veliko in v redu je, da se nihaš." Torej, mislim, da so mi le olajšali biti človek."
2 Delo na filmih je bil neizprosen pritisk
Filmi so težka industrija in Anya je zadnjih nekaj let skoraj neprekinjeno delala. Ta nenehni pritisk jo je močno obremenjeval in včasih se je težko obdržala:
"Delali smo šest dni na teden in snemali, potem pa sem moral sedmi dan porabiti za priprave na naslednji film, ker se je začel en dan po koncu Emme. Samo skakal sem naokrog in poskušal ostati skupaj. Mislim, da sem se naučil opustiti stvari in jih ne nositi s seboj domov, ker enostavno ni bilo časa, ni bilo časa, da bi šel domov in se sovražil. Moral sem si reči: "Počutim se dobro kar sem naredil, zdaj moraš to pustiti."
1 Anya Taylor-Joy se je naučila biti manj stroga do sebe
Ena največjih lekcij, ki jih je Taylor-Joy pridobila iz svojega časa, je bila, da mora postati prijaznejši do sebe.
"Mislim, da je [življenje] nenehna evolucija, vendar mislim, da je za vse enako. Mislim, da gre le za to, da se naučiš poskušati biti lažji do sebe. Prijatelj mi je nekoč rekel, in tega sem se res rad držal, "nikoli ne bi govoril z menoj tako, kot se pogovarjaš sam s seboj." Mislil sem, da je to zame radikalna ideja in začel sem jemati zmage in se nisem počutil preveč slabo zaradi porazov.«
