Zdi se, kot da oskarjevca Jennifer Lawrence in Leonardo Di Caprio nista bila dovolj, da bi 'Don't Look Up' uspel glede na ostre kritike. Znanstveno-fantastično dramo, ki se tako rekoč duši v sami količini zvezdniške kakovosti, ki je prisotna v njeni igralski zasedbi – Meryl Streep, Ariana Grande in Timothée Chalamet, če naštejemo le nekatere – je ugledna publikacija The podelila skromni 2 zvezdici. Varuh.
Produciral Netflix in režiral Adam McKay – možgani za 'The Other Guys', 'The Big Short' in franšizo 'Anchorman' – 'Don't Look Up' je na voljo za ogled v kinematografih od 10. decembra 2021 in uživajte v Netflixu od 24. decembra.
Kritik Peter Bradshaw posmehljivo označi »Don't Look Up« kot »Slap-Stick«
Vendar bi filmski oboževalci morda želeli dvakrat premisliti, preden bi svoj težko prisluženi denar zapravili za vstopnice za kino, saj je Guardianov kritik Peter Bradshaw film posmehljivo označil za 'slap-stick' in izjavil:
»Naporna, samozavestna in nesproščena satira Adama McKaya Don't Look Up je kot 145-minutni skeč Saturday Night Live brez briljantne komedije Succession, ki jo McKay koproducira, niti resnosti, ki jo predmet bi sicer zahteval.”
»Zdi se, kot da bi čisto nepredstavljivost krize lahko omejili in predstavili samo v načinu samozavedanja.«
Po povzetku okostnega zapleta filma – ki je naslednji: 'Dva nizkouvrščena astronoma se morata odpraviti na velikansko medijsko turnejo, da bi opozorila človeštvo na bližajoči se komet, ki bo uničil planet Zemljo,' glede na IMDb – Bradshaw piše: »To ni kot triler Mimi Leder Deep Impact iz leta 1998, ki je imel primerljivo zgodbo – bolj se zaveda svojega višjega satiričnega pomena.”
Peter Bradshaw trdi, da film ne izpolnjuje svoje obljube o komediji
»Toda poudarjena čudaščina pomeni, da z zanimivimi izjemami v resnici ne deluje na svoji izbrani ravni megafonske komedije, ki je predstavljena kot edini delujoč medij za svoje politično resno in (upravičeno) nesmešno sporočilo.«
Kritik je nato zaključil svojo precej nelaskavo kritiko z: »Nisem si mogel pomagati, da sem pomislil na film Melanholija Larsa von Trierja o trčenju planetov iz leta 2011, ki je podoben. A kljub vsem svojim napakam je Von Trierjev film izbral bolj zanimiv in vznemirjujoč način črne komedije (in žal mi je, da leta 2011 nisem videl povezave s podnebnimi spremembami).«
»Ta film bi lahko naredil nekaj bolj prepričljivega s tistim načinom obratne vrtoglavice, ki je nakazana v njegovem naslovu: tisti strah in hotena slepota glede tega, kar preži na nas. Če pa film pomaga narediti nekaj glede podnebnih sprememb, so takšni kritični ugovori nepomembni.«
